YouTube je že zdavnaj prevzel vaš računalnik in mobilni telefon, počasi pa tudi IPTV prevzema tržišče na področju televizije. Vendar, kaj se bo zgodilo, če YouTube osvoji še vašo dnevno sobo. In vse to v televizijski kakovosti z visoko ločljivostjo, s prihodom IPTV (internetni televizijski sprejemnik). Dirka, kdo bo v prihodnje najbolje pozicioniran v digitalni dnevni sobi prihodnosti, se je že začela. IPTV se imenuje “četrti televizijski oddajni kanal”, po satelitski, kabelski in zemeljski radiodifuziji.
Ali prihod IPTV prevzema tržišče?
Kar je zanimivo za to tehnologijo je, da IPTV ponuja možnosti za interaktivno televizijo, skupaj z resnično kvaliteto visoke ločljivosti. Vse to pa ni mogoče pri tradicionalni televiziji. Poleg tega lahko omrežni operaterji svojim strankam ponudijo vse na enem mestu: dostop do interneta, televizije ter fiksne in mobilne telefonske storitve, ter s tem postane edina komunikacijska povezava strank.
IPTV omogoča ogromno povečanje novih televizijskih programov in formatov. Zato ni čudno, da se naročniki vse pogosteje odločajo za ponudnika izberejo operaterja, ki ponuja storitve IPTV. Televizijska preko interneta postaja pravi nadomestek za tradicionalno televizijo.
Danes se 68 odstotkov naročnikov IPTV nahaja v Evropi, 28 odstotkov v Aziji in le 8 odstotkov v Severni Ameriki, vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Zato se zdi logično, da je bila zato Evropa prva, ki je pričela z obravnavo vprašanj okrog urejanja IPTV.
Evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah
Evropski parlament (1) je že leta 2007 uradno odobril direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah brez meja. Namen direktive je zagotoviti nov okvir za evropske ponudnike televizijskih in televiziji podobnih storitev. S tem ustvariti enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ki ponujajo avdiovizualne storitve, ne glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo. Evropskim državam članicam (2) je bilo odobrenih 24 mesecev, da prenesejo nove določbe v nacionalno zakonodajo. Tako je posodobljeni pravni okvir za avdiovizualno področje začel veljati konec leta 2009.
Direktiva izrecno ne zajema samo video posnetkov na zahtevo, temveč tudi ponudbo videa na zahtevo. V ta namen direktiva v širšem pomenu opredeljuje izraz “avdiovizualna medijska storitev” storitev. Se pravi storitev, za katero je odgovoren ponudnik medijskih storitev in katerega glavni namen je zagotavljanje programov za obveščanje, zabavo ali izobraževanje širše javnosti prek elektronskih komunikacijskih omrežij.
Ponudnik medijskih storitev v tem kontekstu je vsakdo, ki ima uredniško odgovornost za izbrane avdiovizualne vsebine in določa način, kako je organizirana.